Štefan Cigüt, kmet iz Noršinec, vodi eno najsodobnejših kmetij v Pomurju, kjer združujejo intenzivno govedorejo, precizno kmetijstvo in trajnostne prakse.
Skupna kmetijska politika Evropske unije v obdobju 2023–2027 spodbuja trajnostno pridelavo hrane, digitalizacijo ter izboljšanje dobrobiti živali. Slovenija te cilje uresničuje prek neposrednih plačil, okoljskih ukrepov in naložbenih podpor, ki kmetijam omogočajo razvoj in prilagajanje na nove razmere.
V podkastu smo gostili Štefana Cigüta, ki na približno 450 hektarjih obdelovalnih površin upravlja kmetijo s približno 1200 glavami govedi. Njegova zgodba je primer, kako se lahko iz skromnih začetkov razvije sodobna in tehnološko napredna kmetija.
Od dveh hektarjev do sodobne kmetije
Začetki kmetije segajo le pol stoletja nazaj, ko so Cigütovi starši začeli praktično iz nič – z dvema hektarjema zemlje in brez mehanizacije. Ključno vlogo pri razvoju je imela njihova odločnost in pripravljenost na tveganje.
Najprej so se usmerili v strojne storitve v kmetijstvu, kasneje pa prepoznali potencial v govedoreji. Postopno vlaganje v razvoj in jasna vizija sta kmetijo pripeljala do današnjega obsega.
»Vedno smo verjeli v svojo zgodbo in si tudi marsikaj upali,« poudarja.
Dobrobit živali kot temelj uspeha
Na kmetiji veliko pozornosti namenjajo dobremu počutju živali, kar se po njegovih besedah neposredno odraža v rezultatih.
Živali imajo dovolj prostora, kakovostno steljo in ustrezne pogoje bivanja, kar prispeva k boljšemu zdravju, hitrejši rasti in višji kakovosti mesa.
»Če se žival dobro počuti, je tudi zdrava in daje boljše rezultate,« pravi.
Ob tem opozarja, da bi morali sistemi podpore v prihodnje bolj upoštevati tudi dobrobit živali v sodobnih hlevih, ne le na pašnikih, saj podnebne spremembe prinašajo vse več ekstremnih vremenskih razmer.
Tehnologija kot ključni del sodobnega kmetovanja
Na kmetiji že več kot desetletje uvajajo elemente preciznega kmetijstva. Uporabljajo satelitske posnetke, kartiranje pridelkov in natančno vzorčenje tal, kar omogoča optimalno rabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin.
S pomočjo podatkov lahko natančno določijo, koliko hranil posamezna površina potrebuje, s čimer zmanjšujejo stroške in vpliv na okolje.
»Danes lahko odločitve sprejemamo na podlagi podatkov, ne več le občutka,« poudari.
Razvoj tehnologije in umetne inteligence po njegovem mnenju kmetom omogoča večjo učinkovitost, vendar osnovnega znanja in občutka za naravo ne more nadomestiti.
Trajnost kot način kmetovanja
Kmetija temelji na ohranitvenem načinu obdelave tal, brez oranja, z uporabo raznolikih kolobarjev in vračanjem organskih snovi v tla.
Pomemben del sistema predstavlja kroženje hranil: krma, pridelana na njivah, se uporabi za živali, hlevski gnoj pa se vrača nazaj na polja. Takšen pristop omogoča manjšo uporabo umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dolgoročno ohranja rodovitnost tal.
Izzivi trga in pomen povezovanja
Kljub visoki kakovosti pridelave se kmetija sooča z izzivi na trgu, kjer domači potrošniki pogosto niso pripravljeni plačati višje cene za kakovostno meso.
Velik del proizvodnje zato konča na tujih trgih, kjer je dodana vrednost bolje prepoznana.
Cigüt izpostavlja tudi problem pomanjkanja predelovalne industrije, ki bi povezovala kmete in trgovino, ter poudarja potrebo po večjem razumevanju kmetijstva v družbi.
Po njegovem mnenju je kmetijstvo danes na prelomni točki. Spremembe so hitre, razmere nepredvidljive, zato bo ključna sposobnost prilagajanja.
Kmetje bodo morali sprejemati hitre odločitve, se povezovati in vse bolj delovati tudi kot upravljavci podatkov. Kljub temu ostaja bistvo nespremenjeno – pridelava hrane in skrb za okolje.
Kmetijstvo kot način življenja
Cigüt poudarja, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč način življenja, ki prinaša tudi osebno zadovoljstvo.
»Največje zadovoljstvo je, ko vidiš, kako nekaj zraste iz zemlje in na koncu požanješ rezultat,« pravi.
Po njegovem mnenju je uspeh sodobne kmetije v ravnovesju med tradicijo in novimi tehnologijami – prav to pa je tudi smer, v katero se bo kmetijstvo razvijalo v prihodnje.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
