Ob 96. obletnici smrti bazoviških junakov je v Prešernovem gaju potekala spominska slovesnost, ki je znova povezala Kranj in Slovence iz zamejstva.
V Prešernovem gaju v Kranju so ob 96. obletnici smrti bazoviških junakov počastili spomin na Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Štiri protifašiste so leta 1930 v Bazovici usmrtili zaradi njihovega upora proti fašizmu.
Slovesnost je potekala pri spomeniku štirim bazoviškim žrtvam, spomin nanje pa so počastili s polaganjem vencev, nagovori in kulturnim programom.
Najstarejši antifašistični spomenik v Evropi
Zbrane sta nagovorila kranjski župan Matjaž Rakovec in župan Občine Števerjan pri Gorici Marjan Drufovka. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki organizacij Slovencev v Italiji, Društva TIGR Primorska in drugi gostje.
Rakovec je izpostavil simbolni pomen kraja, kjer se vsako leto poklonijo bazoviškim junakom. Spomenik v Prešernovem gaju, ki velja za najstarejši antifašistični spomenik v Evropi, je bil postavljen že leto po njihovi smrti.
»Le korak stran od groba Franceta Prešerna stoji spomenik štirim mladim možem, ki so za svojo pripadnost slovenskemu narodu in za odpor proti fašizmu plačali najvišjo ceno,« je dejal Rakovec.
»Ne nasilju. Ne fašizmu. Ne zatiranju.«
Kranjski župan je ob tem opozoril na pomen ohranjanja zgodovinskega spomina tudi v današnjem času.
»Ne zato, da bi živeli v preteklosti, ampak zato, da bi znali prepoznati trenutek, ko je treba reči: ne. Ne nasilju. Ne fašizmu. Ne zatiranju. Ne sovraštvu do drugega samo zato, ker govori drug jezik, pripada drugemu narodu ali razmišlja drugače,« je poudaril.
Po njegovih besedah svoboda, mir, človekovo dostojanstvo ter pravica do lastnega jezika in identitete niso samoumevne vrednote.
Povezovanje Kranja in Slovencev v zamejstvu
Na tesne vezi s slovensko skupnostjo v Italiji je opozoril tudi števerjanski župan Marjan Drufovka.
»Ta spomenik ni le kamen in besede. Je spomin, opomin in pričevanje o času, ko je bilo človeku mogoče vzeti jezik, ime, domovino in nenazadnje tudi življenje samo zato, ker je želel ostati to, kar je bil,« je dejal in dodal, da mrtvi Slovencev ne bi smeli razdvajati.
Kulturni program sta pripravila Ženski pevski zbor Prosek Kontovel in Pihalni orkester Mestne občine Kranj, v častni straži pa so sodelovali taborniki, skavti in praporščaki.
Spomenik bazoviškim junakom tako ostaja eden od simbolov povezanosti Kranja z zamejskimi Slovenci in prostor ohranjanja spomina na vrednote, za katere so štirje mladi možje plačali z življenjem.
