(Ne)varne zimske radosti: Led se je pod drsalcema udrl in končala sta v ledeni vodi

| v Lokalno

Nesreča na Koseškem bajerju, kjer se je led vdrl pod drsalcema, je še en opomin, da zaledenela vodna površina ni nikoli povsem varna.

Ob obdobjih hladnejšega vremena se marsikje pojavijo poledenele stoječe vode, kar številne ljubitelje zime zamika k drsanju v naravi. A takšna rekreacija je lahko zelo nevarna, kar je pokazal tudi nedavni incident na Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je led pod dvema drsalcema udrl in sta padla v ledeno vodo.

Pomembno je, da se zavedamo, da kljub občasnim bolj nizkim temperaturam naravna jezera po Sloveniji praviloma niso dovolj zaledenela za varno rekreacijo. 

Kdaj je led dovolj trden za drsanje?

Za varno hojo ali drsanje mora debelina ledu znašati vsaj deset centimetrov, še posebej če se na ledeni ploskvi zadržuje več ljudi hkrati. 

Predpogoj za takšno trdnost je najmanj deset dni hudega mraza s temperaturami pod minus deset stopinj Celzija. 

Pri gibanju po zaledenelih površinah je treba biti pozoren predvsem na mokre prelome, medtem ko suhi prelomi in razpoke niso nevarni. Če led pod nogami začne pokati v koncentričnih krogih, je to jasen znak, da je preobremenjen in se bo začel pogrezati, zato je potreben takojšen umik.

Ukrepanje ob vdoru ledu

Če se led pod vami vdre, je ključno ohraniti zbranost, razširiti roke in poklicati na pomoč. Ob uspešnem izstopu iz vode se ne smete takoj postaviti na noge, temveč se je treba nekajkrat zakotaliti stran od odprtine, da se teža porazdeli in prepreči ponoven vdor. 

Očividci naj ponesrečencu nikoli ne podajajo roke neposredno, temveč naj uporabijo daljše predmete, kot so hokejska palica, deska ali šal, s katerimi osebo varno izvlečejo na trdno podlago.

Ponekod trajna prepoved drsanja

Poleg Koseškega bajerja je drsanje po poročanju  Slovenske tiskovne agencije trajno prepovedano na visokogorskih jezerih, kamor spadajo jezera v dolini Triglavskih jezer, Dupeljsko jezero, Jezero v Lužnici, Krnsko jezero, jezero na Planini pri Jezeru, Kriška jezera in presihajoče jezero Ledine v Ratečah. 

Drugje po Sloveniji je dejavnost načeloma dovoljena, vendar le ob zadostni trdnosti ledene ploskve. 

Med najbolj priljubljena, a letos še vedno tvegana naravna drsališča sodijo jezera na Rakitni, Podpeško, Cerkniško, Bloško, Blejsko in Bohinjsko jezero, pa tudi jezero Jasna v Kranjski Gori, Planšarsko jezero na Jezerskem ter Braslovško jezero na Štajerskem.

Preberite še

Komentarji

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura