Objava Krajevne skupnosti Begunje o živalskih iztrebkih je sprožila burno razpravo. Medtem ko eni opozarjajo na odgovornost lastnikov živali, drugi menijo, da gre za pretirano občutljivost. Kaj pa o tem pravi zakonodaja?
Preprosta objava Krajevne skupnosti Begunje na družbenem omrežju Facebook je v zadnjih dneh sprožila nepričakovano živahno razpravo. V krajevni skupnosti so zapisali, da so v nabiralnik prejeli več fotografij z območja Podgore, na katerih so vidni živalski iztrebki. Ob tem so lastnike živali na prijazen način spomnili, da je treba za svojimi ljubljenčki pospraviti.
Objava je naletela na številne odzive. Del komentatorjev meni, da bi moralo biti pobiranje iztrebkov samoumevno, saj gre za osnovno spoštovanje do drugih uporabnikov javnih površin. Drugi opozarjajo, da je na podeželju prisotnost konj in drugih domačih živali nekaj povsem običajnega ter da je potrebne nekoliko več strpnosti.
Posebej se je razprava razvila pri vprašanju konj. Nekateri lastniki so pojasnili, da za iztrebke praviloma poskrbijo naknadno in jih odstranijo, čeprav tega ne storijo vedno takoj po ježi. Drugi pa menijo, da bi morali biti odstranjeni nemudoma, podobno kot to velja za pasje iztrebke.
Kaj pravi zakon?
Slovenska zakonodaja ne vsebuje enotnega pravila, ki bi enako urejalo vse vrste živali. Za pse je položaj precej jasen. Lastnik mora na javnih površinah za svojim psom pobrati iztrebke. Takšno obveznost določajo občinski odloki, kršiteljem pa lahko občinski redarji izrečejo tudi globo. Višina kazni je od občine do občine različna.
Namen takšnih pravil ni zgolj urejen videz kraja. Pasji iztrebki lahko predstavljajo zdravstveno tveganje, neprijeten vonj in obremenitev za vzdrževalce zelenic ter druge uporabnike javnih površin.
Pri konjih je položaj nekoliko bolj zapleten. Zakon izrecno ne določa, da mora jezdec takoj odstraniti iztrebke, ki jih konj pusti na cesti ali drugi javni površini. Vendar to še ne pomeni, da zanje nihče ne odgovarja.
Splošna pravila namreč določajo, da lastnik oziroma skrbnik živali odgovarja za ravnanje svoje živali in za posledice, ki jih ta povzroči. Če iztrebki pomenijo oviro za promet ali zmanjšujejo varnost in čistočo javnih površin, lahko posredujejo pristojne službe oziroma občinsko redarstvo. Tudi številne občine imajo v svojih odlokih zapisano, da lastniki živali ne smejo onesnaževati javnih površin, ne glede na to, ali gre za psa, konja ali drugo žival.
Podeželje ni izgovor za neurejenost
Begunje in okoliške vasi so območje, kjer se prepletata vsakdanje življenje domačinov in podeželska tradicija. Pohodniki, kolesarji, sprehajalci psov in jezdeci pogosto uporabljajo iste poti. Prav zato se vprašanje medsebojnega spoštovanja pojavlja vedno znova.
Večina komentatorjev se sicer strinja, da živali same po sebi niso težava. Težava nastane, ko lastniki za njimi ne pospravijo ali pa to storijo šele po daljšem času. Medtem lahko iztrebki ostanejo na pločnikih, cestah ali sprehajalnih poteh, kjer motijo druge uporabnike.
Na drugi strani lastniki konj opozarjajo, da je med ježo pogosto težko takoj odstraniti iztrebke, predvsem na prometnejših cestah ali kadar jezdi ena oseba. Po njihovih besedah jih večina kasneje pobere oziroma organizira čiščenje, čeprav priznavajo, da to ni vedno mogoče v zelo kratkem času.
Objava Krajevne skupnosti Begunje je tako odprla širše vprašanje kulture sobivanja. Ne glede na to, ali gre za psa, konja ali drugo žival, je odgovornost za njeno ravnanje vedno na strani lastnika. Prav pripravljenost poskrbeti za čisto okolje pa je pogosto tista malenkost, ki prepreči slabo voljo in nepotrebne spore med sosedi.
