Kar 99,2 odstotka Ljubljančank in Ljubljančanov živi manj kot dva kilometra od gozda, ta pa prekriva več kot 40 odstotkov površine občine.
Ob misli na Ljubljano večina najprej pomisli na promet, bloke, gradbišča in gosto pozidano mestno središče. Toda podatki kažejo precej bolj zeleno podobo prestolnice.
Mestna občina Ljubljana meri približno 275 kvadratnih kilometrov in ima skoraj 300.000 prebivalcev. Kljub razmeroma visoki gostoti poselitve gozdovi segajo skoraj do vseh mestnih predelov.
Po podatkih Mestne občine Ljubljana kar 99,2 odstotka prebivalcev živi manj kot 2000 metrov od gozda. To pomeni, da je do gozdne površine predaleč le manj kot odstotek meščanov.
Gozd prekriva skoraj polovico občine
Različne uradne mestne objave delež gozdnih površin zaradi različnih podatkovnih podlag navajajo nekoliko različno. MOL navaja, da avtohtoni gozd pokriva več kot 40 odstotkov občine, v okoljskem poročilu pa je naveden 46-odstotni delež.
V vsakem primeru gre za velik del občine - več kot 110 kvadratnih kilometrov oziroma za površino več tisoč nogometnih igrišč.
Najbolj gozdnato je hribovje vzhodno od Zaloga, kjer gozd prekriva približno tri četrtine območja.
Na zahodu občine je njegov delež manjši, še manj gozda pa je pričakovano v strnjenem mestnem jedru, na Ljubljanskem polju in na območju Barja.
Toda gozd ni le na zunanjem robu občine. Globoko v urbano območje segajo Rožnik in Šišenski hrib, Golovec, Grajski grič, Koseški boršt, Draveljska gmajna ter gozdne površine v Šentvidu, Stožicah, Tacnu, Črnučah, na Brdu in Vrhovcih.
Poseben status ima več kot tisoč hektarjev
Leta 2010 je Ljubljana 1153 hektarjev oziroma 11,53 kvadratnega kilometra gozdov razglasila za gozdove s posebnim namenom.
Takšen status imajo gozdovi, pri katerih je še posebej pomembna njihova družbena vloga. Namenjeni so rekreaciji, turizmu, izobraževanju, raziskovanju, varovanju naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izboljšanju kakovosti bivalnega okolja.
Mednje spadajo gozdovi na Rožniku in Šišenskem hribu, Grajskem griču, Golovcu, Šmarni gori in Grmadi, pa tudi številne manj izpostavljene gozdne površine po različnih delih Ljubljane.
To pomeni, da mestni gozd ni pomemben predvsem zaradi pridobivanja lesa. Za meščane predstavlja prostor za sprehod, tek, kolesarjenje, druženje in umik pred mestnim hrupom.
Naravna klimatska naprava mesta
Bližina gozda ni pomembna le za rekreacijo. Drevesa čistijo zrak, blažijo hrup in temperaturne ekstreme, zadržujejo vodo ter pomagajo zmanjševati nevarnost poplav.
Njihova vloga je še posebej očitna med poletnimi vročinskimi valovi, ko so temperature pod krošnjami občutno prijetnejše kot na asfaltiranih površinah.
Gozdovi so obenem življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.
Ljubljana ima poleg gozdov tudi parke, drevorede, zelena nabrežja, vrtove in druge zelene površine. Po mestnih podatkih je zelenih približno tri četrtine vseh površin občine, vsak prebivalec pa naj bi imel na voljo več kot 500 kvadratnih metrov zelenih površin.
Iz središča mesta v gozd skoraj brez avtomobila
Posebnost je tudi, da do številnih gozdnih poti ni treba potovati daleč ali se peljati z avtomobilom.
Iz središča mesta se je mogoče peš povzpeti na Grajski grič ali Rožnik. Golovec je dostopen iz Most, Štepanje vasi, Rudnika in Rakovnika, do Šišenskega hriba pa vodijo poti iz Tivolija, Rožne doline in Šiške.
Prebivalcem severnega dela mesta so blizu Šmarna gora, Grmada in gozdovi okoli Tacna, na zahodu pa gozdne poti na Brdu, Vrhovcih in v okolici Toškega Čela.
