Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Žirovnici potekali številni dogodki.
Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Žirovnici znova potekali tradicionalni dogodki. Med njimi je bil tudi priljubljeni Pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki vsako leto poveže naravo, kulturo in bogato zgodovino krajev pod Stolom.
Dogodek, ki vsako leto privabi številne obiskovalce iz vse Slovenije, je znova ponudil edinstveno priložnost za spoznavanje življenjskih zgodb velikih mož slovenske kulture na njihovih rojstnih krajih. Kako je bilo tam iz prve roke?
Poseben pomen je imel letošnji praznik tudi zaradi ponovnega odprtja prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi, ki je bila skupaj z gospodarskim poslopjem osrednje prizorišče dogajanja.
Na lokaciji se je trlo obiskovalcev, ki so jih pričakale tržnica domačih dobrot, razstave ter glasbeni in kulturni program. Že v jutranjih urah pa so pohodnike pozdravili glasbeni nastopi.
Ljubitelji pohodništva so se napotili na približno deset kilometrov dolgo pot, ki je nezahtevna in primerna za vse generacije. Pohodniki jo lahko prehodijo v poljubni smeri, med 8. in 16. uro pa so bili na voljo brezplačni ogledi vseh muzejskih hiš ob poti.
Vsaka točka je bila opremljena tudi z žigom, ki ga je mogoče odtisniti v Vodnik po Poti kulturne dediščine Žirovnica 2026.
Kot pričakovano se je na vsakem koraku trlo obiskovalcev.
Vrhunec dneva je osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je potekala ob 13. uri pri Prešernovem spomeniku v Vrbi.
Zbrane je nagovoril župan občine Žirovnica in državni svetnik Leopold Pogačar, slavnostna govornica pa je bila Ksenija Benedetti.
V bogatem kulturnem programu so sodelovali Boris Cavazza, ki bo recitiral preko prenosa, Nuška Drašček ob spremljavi pianista Jake Puciharja, Mateja Mlačnik ter Kulturno društvo dr. Franceta Prešerna Žirovnica–Breznica.
Slovesnost je bila pravi poklon slovenski kulturi, jeziku in dediščini ter osrednji simbol praznovanja kulturnega praznika v Žirovnici.
Poleg Vrbe so bile odprte tudi Čopova rojstna hiša v Žirovnici, Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah, Jalnova rojstna hiša na Rodinah ter Čebelnjak Antona Janše na Breznici, kjer so obiskovalce pričakali brezplačni ogledi, razstave, degustacije medenih izdelkov, glasbeni nastopi in druge priložnostne vsebine.
Na posameznih točkah so bile na voljo tudi okrepčila lokalnih skupnosti in predstavitve domače obrti.
Na ta čudovit 8. februar so Slovenci še enkrat dokazali, da imamo bogato kulturno zgodovino, ki obiskovalcem omogoča doživetje dediščine prav tam, kjer je nastajala.
In če nam to uspe združiti še z nekaj rekreacije in dobre družbe, je to le češnja na torti.
