Občinski svetnik Jurij Žurej opozarja, da se v Lepeni in pri Velikih koritih Soče množično parkira na zasebnih zemljiščih, medtem ko uradna parkirišča samevajo. Pravi, da pristojni kljub številnim prijavam ne ukrepajo.
Medtem ko uradna plačljiva parkirišča v Lepeni in pri Velikih koritih Soče ostajajo napol prazna, številni obiskovalci avtomobile puščajo na zasebnih zemljiščih. Po besedah občinskega svetnika občine Bovec Jurija Žureja gre za težavo, ki traja že več let, pristojni organi pa je po njegovem mnenju ne rešujejo.
Žurej ocenjuje, da na njegovih zemljiščih in sosednjih parcelah letno parkira med 20.000 in 30.000 turistov. Kot primer navaja četrtkovo jutro, ko je bilo uradno parkirišče pri Velikih koritih Soče skoraj prazno, na njegovem zemljišču pa je stalo okoli 50 vozil.
Visoke kazni, ki jih ne piše nihče
Po njegovih besedah gre za parkiranje na zasebnih zemljiščih, kjer je to prepovedano, kljub temu pa naj policija, občinsko redarstvo in naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka ne bi ukrepali.
Dodaja, da zakon za takšne kršitve predvideva globe v višini od 800 do 1000 evrov, vendar kazni po njegovih navedbah v praksi ne izrekajo.
Ker je želel preprečiti parkiranje na svojih parcelah, je po navodilih policije v preteklih letih postavil več ograj in drugih ovir. Kot pravi, so jih obiskovalci večkrat podrli ali odstranili, za nastalo škodo pa ni odgovarjal nihče. Zaradi nepravilno parkiranih vozil je po njegovih besedah večkrat oviran tudi dostop do njegove hiše.
Na Policijski postaji Bovec so mu v pisnem odgovoru med drugim svetovali, naj v primeru potrebe po intervenciji pokliče številko 113 ter zemljišče ogradi in jasno označi kot zasebno lastnino, kjer je parkiranje prepovedano. Žurej odgovarja, da je prav to že storil, vendar ukrepi niso preprečili nadaljnjih kršitev.
Paradoks na meji verjetnega
Pravi, da vozila redno fotografira in prijavlja pristojnim institucijam, odziva pa po njegovih besedah ni. Zaradi dolgotrajnega neukrepanja napoveduje, da bo zahteval odgovornost pristojnih institucij.
V pravni analizi, ki jo je pripravil, opozarja tudi na paradoks, s katerim se po njegovem mnenju srečujejo lastniki zemljišč v Triglavskem narodnem parku. Ti imajo zaradi naravovarstvenih omejitev zelo omejene možnosti urejanja parkirišč ali drugih posegov na svojih zemljiščih, hkrati pa država po njegovem mnenju ne zagotavlja učinkovitega nadzora nad obiskovalci, ki na teh zemljiščih parkirajo ali celo prenočujejo.
Po njegovem prepričanju tako breme varovanja prostora vse bolj nosijo lastniki zemljišč, medtem ko pristojni organi svojih pooblastil ne izvajajo dovolj učinkovito.
