Še eno rundo, pa greva

Italija / 2025 / 100 min

režija: Francesco Sossai

vloge: Filippo Scotti, Sergio Romano, Pierpaolo Capovilla, Roberto Citran

VSEBINA

Še eno rundo, pa greva se je rodil neke zimske noči pred skoraj desetimi leti, ko sem se v Benetkah napil z dobrim prijateljem. Spoznala sva mladega študenta arhitekture z beneške univerze IUAV, kar je bil začetek velikega prijateljstva. Naslednje jutro sva mu na pol v šali predstavila idejo za film Še eno rundo, pa greva o dveh moških iz hribov, ki prideta v Benetke na zadnjo pijačo. Film se je tako začel kot šala, ki se vrti okoli treh glavnih tem: alkohola, prijateljstva in arhitekture.

Zdi se mi pomenljivo, da danes uporabljamo besedo »območje« namesto »dežela«, kot pravi grof Bugnello v filmu. Ta semantični premik veliko pove o tem, kako malo je ostalo od podeželske Benečije. Danes imamo občutek, da se po podeželju širi urbana samota, kar sem hotel prenesti v film. Vasi niso več to, kar so bile, mesta pa tudi še niso. Želeli smo raziskati dušo pokrajine, ki je postala zelo bogato pokopališče. Izginja vse, kar ni podrejeno komercialnim interesom, ekosistemi so onesnaženi, stare, zapuščene ali porušene hiše pa se umikajo brezosebnim stanovanjskim zgradbam.

V svetu, ki se ves čas spreminja, iščem izgubljene načine (življenja), da bi lahko našel novo pot naprej. Zelo blizu mi je Pasolinijeva ideja »škandalozne revolucionarne moči preteklosti« – iskanje sledi človečnosti, uvidov in vizij iz preteklosti, ki bi zanetili nove ideje, usmerjene v prihodnost.