Molekularne analize plavajoče gošče iz Bohinjskega jezera so pokazale prisotnost genov za sintezo anatoksinov, ki delujejo na živčni sistem.
V vzorcu plavajoče gošče, odvzetem 1. julija v Bohinjskem jezeru, so že z mikroskopskim pregledom zaznali potencialno strupene cianobakterije. Molekularne analize so zdaj pokazale tudi prisotnost genov za sintezo anatoksinov, ene od skupin cianotoksinov.
Gre za bentoške cianobakterije, ki rastejo na kamnih oziroma drugih podlagah v vodi. Sčasoma se lahko od podlage odlepijo in na gladini vode oblikujejo plavajoče gošče.
Anatoksini delujejo na živčni sistem, simptomi pa se lahko pojavijo že nekaj minut do ene ure po stiku z njimi. Med znaki zastrupitve so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog in bruhanje.
Gre za enako skupino toksinov, kot so jo zaznali lani ob primerih zastrupitev več psov ob Bohinjskem jezeru. Takrat sicer ni bilo mogoče potrditi, da so bile zastrupitve posledica izključno anatoksinov.
Kopanje ljudi načeloma varno, previdno pri otrocih
Anatoksini so prisotni predvsem v goščah, v okoliško vodo pa se sproščajo le v minimalnih količinah. Kopanje ljudi je zato načeloma varno, kljub temu pa strokovnjaki odsvetujejo stik z goščami, predvsem kadar obstaja možnost njihovega zaužitja.
Posebna previdnost velja pri otrocih, ki bi lahko med igro v vodi del gošče dali v usta. Če starši otroku ne morejo preprečiti morebitnega zaužitja gošče, strokovnjaki iz previdnosti kopanje odsvetujejo.
Previdnost tudi pri kopanju psov
Lastnikom psov priporočajo, naj pred kopanjem preverijo, ali so na gladini oziroma ob obali prisotne gošče. Če psu ni mogoče preprečiti njihovega zaužitja, kopanje odsvetujejo.
Če se po kopanju pojavijo slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog ali bruhanje, je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.
